Ime mi je Dexter, beli švicarski ovčar, poležen 20.08.2001 v Nemčiji, točneje v kraju Lützelbachu. Kličejo me Dex. Dolgo pot sem naredil do mojega sedanjega doma, povedati pa moram, da mi je tukaj zelo všeč. Na začetku sem sicer pogrešal svoje sestre in brate, zdaj pa sem že velik kuža in sem zelo navezan na svojo lastnico.
Če bi jo vprašali, kakšen pravzaprav sem, imam občutek, da bi zavzdihnila, izraz na obrazu pa bi bil izraz mučenice.
Saj priznam. Sem naporen, od samega začetka. Imam toliko energije, da bi jo lahko pol razdal drugim, pa bi je bilo še vedno dovolj. Zato hodim vsak dan na dolge sprehode (no, jaz tečem, drugi pa za mano…ha, ha), hodim v šolo (kako napredujem lahko preberete v rubriki “razstave in izpiti”), nabiram gobe (beri: hodim po njih, v veliko veselje moje lastnice), pokrivam se z odejo (posebno rad takrat, ko kdo pod njo trdno spi), mečem žogice na vse konce stanovanja (ponavadi z vztrajnostjo veliko dosežem) in še in še bi lahko našteval.
Sem zelo vztrajen, kar se pozna tako pri mojem šolanju, kot tudi pri osvajanju mojih novih podvigov, pa naj bo to skok čez plot (leseni domači seveda, da ne bo pomote), ko pa se prikaže kakšna lepa kužka moje pasme, sem seveda pravi macho. Se razume. Kakšno bi lahko vzel za svojo, pa mi jih ne pustijo za domov. Krivica pa taka.
Da pa ne boste mislili, da se samo hvalim. Sploh ne. Moji potomci so že veselo pokukali na svet, kar lahko pogledate pod rubriko “mladiči”.
Obljubim, da bom kar se da priden pri osvajanju mojih kužk in bo mladičev dovolj za vse, ki bi jih radi sprejeli v svoj topel dom. Želim jim seveda takšne lastnike, kot jih imam sam. Vesele, prijazne in predvsem ubogljive. To pa moja lastnica vsekakor je.
Lep pozdrav vsem, ki ste obiskali mojo stran: HOV!